Močni, gosti, negovani in urejeni lasje vsekakor prispevajo k privlačnosti posameznika. Zagotovo pa je učinek krhkih, redkih in pomanjkljivih las mnogo bolj izražen in opazen. Izguba las oziroma redčenje lasišča lahko močno okrne samopodobo in vpliva na kvaliteto življenja. Pri ženskah je to še bistveno bolj boleče.
Z redčenjem lasišča se sooča 30 % moških v 30. letu starosti in kar 50 % moških v 50. letu starosti. Gre za tako pogost pojav, da je plešavost pri moškem nekaj povsem normalnega. Tudi približno 40 % žensk se v življenju sreča z bolj ali manj izrazitim redčenjem lasišča.

Vzroki izpadanja las so lahko številni: avtoimune bolezni, poškodbe lasišča in brazgotine, stranski učinki zdravil – kemoterapije, radioterapije. Najpogosteje gre za androgeno alopecijo, za izgubo las zaradi zaradi povečane občutljivosti lasnih foliklov na posebno obliko testosterona (dihidrotestosteron), kar povzroči pospešeno tanjšanje in nato redčenje las. Dihidrotestosteron nastaja iz testosterona ob udeležbi encima 5-alfa reduktaza, ki se nahaja v koži lasnih foliklov, podvrženih izpadanju.

Pri moških se najprej poglabljajo zareze v lasišču nad senčno regijo in po sprednji strani lasišča, kasneje še na področju temena. Pri napredovalem stanju ima preostalo lasišče obliko konjske podkve. Lasni folikli na določenih področjih namreč niso občutljivi na dihidrotestosteron in tako ne izpadajo.
Pri ženskem tipu redčenja las gre za redčenje po centralnem delu lasišča. K sreči se v centralnem delu le redko stopnjuje do popolne plešavosti.

Rastni cikel las

Lasni cikel ima tri obdobja. V obdobju rasti (anagena faza) je običajno 90 % vseh las. Obdobje traja približno 2,5 leta pri moških in še dodatnih 2-5 let pri ženskah. Nato sledi obdobje ustavljanja rasti (katagena faza), ki traja približno 2-3 tedne. V tem času se rast postopno ustavi. Nato preide las v obdobje mirovanja (telogena faza), v katerem lasni folikel več ni aktiven. Obdobje traja približno 3-4 mesece in se konča z izpadom lasu. Običajno je v tem obdobju 10 % vseh las, dnevno pa izpade med 50 in 150 las.

Pri ljudeh, ki so nagnjeni k plešavosti, se obdobje rasti bistveno skrajša, obdobje mirovanja pa se relativno podaljša. Tako lasje postajajo vse tanjši (manj časa rastejo) in svetlejši, poleg tega tudi vse hitreje izpadajo, zaradi česar je lasišče vse bolj razredčeno.

Lastnosti lasišča

Običajno lasišče ima med 100.000 in 150.000 las, kar z drugimi besedami pomeni, da je njihova gostota 140-160 las/cm2. Gostoto lasišča lahko navidezno poveča oblika las, kodrasti lasje delujejo gostejši kot ravni. Na občutek, da so določena lasišča videti bolj ali manj gosta, pa vpliva tudi barva las oziroma kontrast glede na lasišče. Temni lasje na svetli polti delujejo bolj razredčeni v primerjavi z rjavimi lasmi na temnejši polti. Seveda dajejo močnejši lasje videz večje gostote kot tanki.

Oblika lasišča se v glavnem razlikuje v predelu čela in prehoda na senčno regijo. Ta predel je tudi najbolj viden pri komunikaciji. Sprednja meja lasišča se v centralnem delu nahaja približno 6-7 cm nad obrvmi in naredi bolj ali manj izražen zažem, ki se nato ponovno približa obrvem v predelu senc. Najpogosteje se redčenje las začne prav na tem delu in se postopoma pomika nazaj. Gre za poglavitno regijo, ki jo s presajanjem las želimo ohraniti ali obnoviti.

Preprečevanje izpadanja las z zdravili

Zaradi velike razširjenosti plešavosti in tegob, ki jih nekateri doživljajo ob izgubi las, se na trgu pojavlja vse več »čudežnih« zdravil, šamponov, pripravkov, masaž ter različnih terapij, ki naj bi plešavost odpravile oziroma omilile.

Učinek je bil znanstveno potrjen zgolj pri nekaterih učinkovinah. Ena izmed njih je Minoxidil (Rogaine), tonik, ki se vtre v lasišče v predelu senc, s čimer se redčenje navidezno nekoliko ustavi. Učinek po prenehanju uporabe izzveni. Zdravilo Finasterid (Propecia) blokira encim, ki pretvarja testosteron v obliko, ki povzroča izpadanje. Ustavi nadaljnje izpadanje in ojača še neizpadle lase. Zaradi sistemskega uživanja, učinkuje na celotno telo in le v redkih primerih (manj kot 1 %) pride do stranskih učinkov. Po prenehanju uživanja učinek izzveni.

Uporaba obeh preparatov je za hitrejšo rast in boljši učinek operativnega rezultata priporočljiva tudi pred operativnim zdravljenjem plešavosti in po njem.

Kirurško zdravljenje plešavosti

V zadnjih letih so v ospredje prišle metode presajanja posameznih lasnih presadkov – foliklov z le nekaj lasmi (1 do 4). S temi metodami lahko dosežemo naraven videz lasišča. Lase odvzamemo z mest, kjer so najgostejši in na katerih niso podvrženi androgeni alopeciji. Gre za področje zatilja in stranskih delov lasišča. Rezultati so trajni in tako presajeni lasje rastejo naravno do konca življenja.

Glede na način odvzema lasnih foliklov, imamo dve najbolj uveljavljeni metodi.
V prvem primeru se odvzamejo posamezni lasni folikli, ki se nato presadijo – metoda je poimenovana FUE (follicular unit extraction); pri drugi metodi se odvzame del lasišča, iz katerega pripravimo folikle, ki jih presadimo – FUT (follicular unit transplantation). Ključna razlika je v brazgotini, ki je pri izrezu dela lasišča za pridobitev graftov vidna, pri drugi metodi pa posamezne brazgotinice (širine 0,5 mm) ostanejo praktično nevidne.

Pri presajanju las smo omejeni z razpoložljivostjo primernih lasnih foliklov in površino lasišča, ki ga želimo obnoviti. Želena gostota obnovljenega lasišča je približno 100 las/cm2. Če je področje zgolj razredčeno, ga lahko zgostimo že z enim samim posegom. V primeru napredovale plešavosti pa je za doseganje želene gostote potrebnih več posegov. Pri napredovalih oblikah plešavosti smo lahko omejeni z razpoložljivostjo foliklov, ki bi jih potrebovali za obnovo celotnega lasišča. V tem primeru je zelo pomemben pogovor o željah pacienta in realnih možnostih posega.

Zelo previdno moramo pristopiti k obnovam lasišča mlajših moških, pri katerih proces izpadanja las ni zaključen. Pri planiranju novega lasišča je treba upoštevati nadaljnje redčenje in lasišče v delih, kjer je le-to pričakovano, bolj zgostiti. Običajno črto lasišča pomaknemo nekaj centimetrov bolj nazaj, kot bi jo postavili pri nekom, pri komer ni pričakovati tako napredovalega izpada, saj želimo doseči večjo gostoto novega lasišča z omejenim številom foliklov.

Z naprednejšimi in natančnejšimi metodami lahko presajamo posamezne folikle tudi z drugih telesnih območij – brade, prsnega koša itd.

Z enako tehniko presajanja lasnih foliklov, lahko obnovimo lasišče tudi v predelu brazgotin, lasišča in brade, obnovimo lahko poškodovane ali redke obrvi.

Operativni poseg

Operativni poseg se opravi v lokalni anesteziji in je popolnoma neboleč. Pri uporabi metode FUE (presajanje posameznih foliklov) brazgotine sploh niso vidne, medtem ko je pri odvzemu pasu lasišča brazgotina skrita in diskretna (vidna je le v primeru izrazito kratke frizure).

Trajanje posega je odvisno od števila presajenih foliklov. Za zgostitev manjših področij je lahko dovolj že 600–800 foliklov, v okviru enega posega pa jih lahko presadimo tudi do 1500. Temu primerno je tudi trajanje posega, ki se lahko giblje od nekaj pa do 8 ali celo 10 ur. Pri bolj napredovali izgubi las je treba poseg za doseg želene gostote večkrat ponoviti.

Ker bi radi dosegli čimbolj naraven rezultat, je treba poseg izvesti izjemno natančno. Pri delu sodeluje izurjena ekipa kirurgov in tehnikov. Uporabljamo mikrokirurške instrumente, ki so izdelani posebej za ta namen. Pri delu si pomagamo s povečevalnimi kirurškimi očali in drugimi pripomočki, ki nam omogočajo zelo natančen odvzem in presajanje foliklov. Uspešnost transplantacije las je odvisna od natančnosti in obzirnosti ravnanja s tkivi. Premer posameznega folikla s 3-4 lasmi je približno 1 mm, folikel z enim lasom pa je še bistveno manjši.

Med posegom je pacient udobno nameščen, poskrbljeno je za sproščeno vzdušje, saj pacient lahko počiva, bere ali gleda televizijo.

Celjenje po posegu je hitro in že po nekaj dneh sledi operacije praktično niso vidne, pacient se lahko vrne k običajnim dnevnim opravilom, upoštevati pa mora pooperativna navodila glede nege lasišča in okrevanja.

Prvih nekaj dni je lahko prisotna oteklina, ki se lahko spusti tudi na obraz. Izjemoma se lahko pojavi kakšna modrica. Oteklina v nekaj dneh v večjem delu uplahne, dokončno pa izzveni po 7-10 dneh.

Rast presajenih las je vidna po približno 4 mesecih, ko je pričakovati vznik 90 % presajenih foliklov, nekateri izrastejo malo kasneje. Takoj po posegu je zaradi odziva na stres možno izpadanje (telogen efluvium) sosednjih las. Le-to je prehodne narave, z rastjo presajenih las ponovno vzniknejo tudi drugi.